Novice

Sistem ravnanja z embalažo in odpadno embalažo

Sistem ravnanja z embalažo in odpadno embalažo

VI LOČUJETE, RECIKEL RECIKLIRA!

Ko ločeno zbirate odpadno embalažo, omogočite njeno predelavo.

V Sloveniji je ravnanje z embalažo in odpadno embalažo urejeno na podlagi načela podaljšane odgovornosti proizvajalca. To pomeni, da so proizvajalci embalaže (tisti, ki dajejo proizvode z embalažo na trg, na primer tudi trgovci) odgovorni za financiranje sistema ravnanja z odpadno embalažo, ki nastane zaradi uporabe embaliranega izdelka.

Proizvajalci morajo zagotoviti in financirati sistem ravnanja za vso odpadno embalažo, ki nastane v Sloveniji, tako v gospodinjstvih (komunalna odpadna embalaža) kot zaradi izvajanja proizvodne ali storitvene dejavnosti (nekomunalna odpadna embalaža).

Podjetje RECIKEL prevzema ločeno zbrane frakcije odpadne embalaže z območja celotne Slovenije. Zbrano odpadno embalažo odpelje v centre za predelavo odpadkov, kjer embalažo presortirajo na različne frakcije in jo predajo v centre za reciklažo, ki so večinoma v tujini.

RECIKEL preko svojega podizvajalca, podjetja SALOMON, na največji sortirnici v Sloveniji v Lenartu iz mešane odpadne embalaže izsortira: 

Vse izsortirane odpadke predamo v recikliranje predelovalcu, ki iz teh odpadnih surovin izdela nove, kakovostne izdelke in embalažo. S tem tako posamezniki kot podjetja prispevamo k temu, da se bo naš planet dolgoročno bolj trajnostno razvijal, gospodarstvo pa bo zaradi omejenih surovin bolj vzdržno. Stroški sortiranja in predelave ostanka po sortiranju, ki ga ni mogoče reciklirati, so sicer bistveno višji od vrednosti odpadkov, ki se izsortirajo za recikliranje.

V Sloveniji zberemo 53 kilogramov mešane komunalne odpadne embalaže (plastična in kovinska embalaža – rumeni zabojnik oziroma vreča) na prebivalca, od tega recikliramo 3,59 kilograma kovinske embalaže, 8,93 kilograma plastične embalaže in 3,68 kilograma PET-embalaže na prebivalca. Za Slovenijo je značilno, da ločeno zberemo največ embalaže na prebivalca v Evropi. Posledica tega je sicer na eni strani nekoliko manj reciklabilne embalaže v ločeno zbranih odpadkih, vendar je na drugi strani količina reciklirane embalaže iz ločeno zbrane mešane največja v Evropi. 

Odličen sistem ločenega zbiranja odpadkov torej omogoča, da je Slovenija na področju recikliranja komunalnih odpadkov ena najboljših držav v Evropi, pri čemer je sistem prijazen do prebivalcev (zbiranje odpadkov pri gospodinjstvih) in hkrati za njih zelo ekonomičen oziroma poceni. Celoten sistem odvoza ločeno zbrane plastične in kovinske embalaže in sortiranja ter recikliranja plastične in kovinske embalaže stane trenutno v Sloveniji manj kot 20 milijonov evrov, ob upoštevanju vrednosti čistih odpadkov za recikliranje. Če bi enako količino PET-plastenk zbrali in reciklirali preko kavcijskega (depozitnega sistema), bi bil strošek tega (le za PET-plastenke) več kot 35 milijonov evrov (več kot 4000 EUR/t, ob upoštevanju vrednosti PET-plastenk – cca 400 EUR/t).

Recikel je v Sloveniji v letu 2022 recikliral več kot 25 tisoč ton komunalne odpadne embalaže, od tega rekordno več kot 60 milijonov PET-plastenk (povprečna PET-plastenka ima 33 g). Odpadne plastenke so vir surovine za nove PET-plastenke. Glede na to, da je tržni delež Recikla v letu 2022 približno 20-odstoten, lahko ugotovimo, da bi se lahko v Sloveniji iz ločeno zbranih odpadkov recikliralo več kot 230 milijonov PET-plastenk, če bi vsi preostali predelovalci, enako kot Recikel, poskrbeli za odpadno embalažo.