Smetenje pomeni onesnaževanje kopnega in vodnega okolja, ki je posledica odmetavanja posamičnih manjših kosov odpadkov na javne površine in površine v zasebni lasti, kjer je omogočen prost dostop ali gibanje prebivalstva, ali v površinske vode (morje, reke, jezera), ali je posledica neustreznih načinov obdelave odpadkov. Smetenje je torej tudi odmetavanje odpadkov (plastenke, cigaretni ogorki, vlažilni robčki, plastične posode za živila, zavitki/ovoji, lončki za enkratno uporabo...) iz vozila na ali izven ceste ali na druge javne površine in podobno, kar je do sedaj že urejal tudi Zakon o pravilih cestnega prometa. Ta namreč določa, da je iz vozila prepovedano odmetavati kakršnekoli stvari, za kršitelja pa je zagrožena tudi globa v višini 80 EUR. V Zakonu o varstvu okolja pa je predpisana kazen za smetenje v znesku 40 EUR.
Smetenje narave je lahko namerno ali nenamerno, neposredno ali posredno in se dogaja v vseh okoljih, vključno z morskim. Smetenje nekega območja ni vedno neposredna posledica tega, da nekdo odpadke odvrže na tem območju, ampak gre lahko tudi za posledico raznosa odpadkov zaradi vetra, izliva z odpadki onesnaženih rek v morje, tega, da posameznik izgubi določene predmete, ki zato končajo v okolju kot odpadki.
Smeti v naravi negativno vplivajo na okolje, iz plastičnih proizvodov v času njihovega razkrajanja nastane mikroplastika, ki jo v okolju lahko zaužijejo živali in zaradi tega lahko tudi poginejo. Plastika se kopiči v okolju in na koncu prehranske verige doseže tudi človeka. Sledi mikroplastike so našli v hrani in pijači, med drugim v pivu, medu in vodi. Vpliv mikroplastike na zdravje človeka za zdaj še ni znan, toda plastika pogosto vsebuje dodatke, kot so stabilizatorji ali zaviralci gorenja ter druge možne strupene kemične snovi, ki lahko škodujejo ljudem in živalim.
Zato ne meči smeti v naravo. Oddaj jih v zabojnik za odpadke in omogoči njihovo predelavo.